Za vaš dom Za vaš posel Omrežje Portal vlog

info@adriaplin.si

Klicni center 080 33 00

Intervencija 080 12 17

Moj Adriaplin

Spoznajte zemeljski plin

Zemeljski plin se črpa iz vrtin v zemeljsko skorjo tudi do 6.000 metrov globoko in se po ceveh dovaja na površje. Najpogosteje se nahaja v bližini naftnih zalog ali na samostojnih plinskih poljih. Velja za pomemben vir helija, vodika in drugih žlahtnih plinov. 

Energijska vrednost

Energijska vrednost

Povprečna energijska vrednost
zemeljskega plina je:

zgornja kurilna vrednost 10,5817 kWh/Sm3
spodnja kurilna vrednost 9,473 kWh/Sm3

Kakovost zemeljskega plina, je predpisana s sistemskimi obratovalnimi navodili. Kakovost prevzetega zemeljskega plina, se v skladu z zakonodajo večkrat mesečno spremlja na prevzemnem mestu s certifikati o sestavi zemeljskega plina.

Kalorična vrednost zemeljskega plina

Kalorična vrednost zemeljskega plina

Kalorična vrednost zemeljskega plina (KV) je merilo za količino energije, ki se sprosti v obliki toplote pri zgorevanju energenta.

Enota za plinasta goriva je kJ/m3 ter tudi kWh/m3; meri se zgornja (Gross Calorific Value) ali spodnja (Net Calorific Value) kalorična vrednost; zgornja vključuje toploto, nastalo ob kondenziranju vodne pare v dimnih plinih in prehodu v tekočino, za razliko do spodnje, ki tega ne vključuje.

Povprečna zgornja kalorična vrednost zemeljskega plina v Sloveniji znaša 37.968 kJ/Sm3.

Kemijska sestava energenta

Kemijska sestava energenta

Zemeljski plin je najčistejše fosilno gorivo, ki je v čisti obliki brez oblike, barve in vonja. Zaradi varnostnih razlogov se zemeljskem plinu pred distribucijo doda poseben vonj (odorant), ki omogoča, da ga zaznamo in izsledimo, če bi izhajal iz plinskega sistema.

Podrobna kemijska analiza:

Podrobna kemijska analiza:

  • metan ( CH4) 98,2%
  • etan (C2H6) 0,6%
  • drugi ogljikovodiki 0.2%
  • dušik (N2) 0,9%
  • žlahtni plini

Navadno so prisotne v zemeljskem plinu večje količine višjih ogljikovodikov, kot so etan, propan, butan in eten. Pri zgorevanju se sprošča toplota, kot stranska produkta pa nastajata vodna para (H2O) in ogljikov dioksid (CO2). Potrebno je poudariti, da je zemeljski plin v plinovodnem sistemu, ki ga uporabljamo ne vsebuje žveplovih spojin.

Zaloge

Zaloge

Najbolj bogate zaloge zemeljskega plina se nahajajo na Bližnjem vzhodu in v Rusiji, z največjim nahajališčem pa se ponaša država Katar. Strokovnjaki ocenjujejo, da zadoščajo že potrjene zaloge zemeljskega plina ob današnji dinamiki porabe energenta za več kot 50 let.

Sloveniji omogočen dostop do glavnih transportnih poti energenta

Sloveniji omogočen dostop do glavnih transportnih poti energenta

Slovenija ima zanemarljive zaloge zemeljskega plina, vendar ima zagotovljen dostop do vseh za Slovenijo pomembnih transportnih poti plina. Slovenski plinovodni sistem je povezan s sosednjimi plinovodnimi sistemi v Avstriji, Italiji in na Hrvaškem kar zagotavlja zanesljivost dobave plina v Sloveniji. 

Več o transportnih poteh najdete na spletni strani operaterja prenosnega sistema zemeljskega plina

Prednosti plina

Zemeljski plin vašemu domu ponuja udobje in hkrati zagotavlja prihranek energije ter nižje stroške ogrevanja. Vsestranska uporaba in pozitivne lastnosti bodo pripomogle k toplini vašega doma in ohranjanju čistega okolja.

Zanesljiva dobava

Trenutno znane svetovne zaloge zemeljskega plina zadoščajo za več kot 50 let. Slovenija ima zagotovljen dostop do vseh za nas pomembnih transportnih poti plina. 

Pomembno je vedeti, da so gospodinjski odjemalci uvrščeni v tako imenovano skupino zaščitenih odjemalcev, zato imajo ne glede na ostale okoliščine vedno zagotovljeno zanesljivo dobavo zemeljskega plina (Uredba o zagotavljanju zanesljivosti oskrbe z zemeljskim plinom).

Energijska vrednost

Povprečna energijska vrednost
zemeljskega plina je:

zgornja kurilna vrednost 10,5817 kWh/Sm3
spodnja kurilna vrednost 9,473 kWh/Sm3

Kakovost zemeljskega plina, je predpisana s sistemskimi obratovalnimi navodili. Kakovost prevzetega zemeljskega plina, se v skladu z zakonodajo večkrat mesečno spremlja na prevzemnem mestu s certifikati o sestavi zemeljskega plina.

Kalorična vrednost zemeljskega plina

Kalorična vrednost zemeljskega plina (KV) je merilo za količino energije, ki se sprosti v obliki toplote pri zgorevanju energenta.

Enota za plinasta goriva je kJ/m3 ter tudi kWh/m3; meri se zgornja (Gross Calorific Value) ali spodnja (Net Calorific Value) kalorična vrednost; zgornja vključuje toploto, nastalo ob kondenziranju vodne pare v dimnih plinih in prehodu v tekočino, za razliko do spodnje, ki tega ne vključuje.

Povprečna zgornja kalorična vrednost zemeljskega plina v Sloveniji znaša 37.968 kJ/Sm3.

Kemijska sestava energenta

Zemeljski plin je najčistejše fosilno gorivo, ki je v čisti obliki brez oblike, barve in vonja. Zaradi varnostnih razlogov se zemeljskem plinu pred distribucijo doda poseben vonj (odorant), ki omogoča, da ga zaznamo in izsledimo, če bi izhajal iz plinskega sistema.

Prihranek prostora

Pri zemeljskem plinu, ne potrebujete prostora za shranjevanje energenta. Za ogrevalni sistem boste potrebovali malo prostora.

Možnost uporabe

Ogrevanje z zemeljskim plinom je odjemalcu prijazno in ne povzroča težav z zalogami. Ima tudi odličen izkoristek pridobivanja toplote pri izgorevanju.

Za ogrevanje 

Zemeljski plin je energetsko učinkovit in vsestransko uporaben. Za razliko od uporabe drugih energentov zanj ne potrebujemo skladišča, saj dobava poteka po plinovodnem omrežju in je vedno na voljo v zadostnih količinah. Nižje letne stroške ogrevanja omogoča tudi zelo ekonomični sistemi ogrevanja (kondenzacijski kotli) na zemeljski plin.

Energijska vrednost

Povprečna energijska vrednost
zemeljskega plina je:

zgornja kurilna vrednost 10,5817 kWh/Sm3
spodnja kurilna vrednost 9,473 kWh/Sm3

Kakovost zemeljskega plina, je predpisana s sistemskimi obratovalnimi navodili. Kakovost prevzetega zemeljskega plina, se v skladu z zakonodajo večkrat mesečno spremlja na prevzemnem mestu s certifikati o sestavi zemeljskega plina.

Kalorična vrednost zemeljskega plina

Kalorična vrednost zemeljskega plina (KV) je merilo za količino energije, ki se sprosti v obliki toplote pri zgorevanju energenta.

Enota za plinasta goriva je kJ/m3 ter tudi kWh/m3; meri se zgornja (Gross Calorific Value) ali spodnja (Net Calorific Value) kalorična vrednost; zgornja vključuje toploto, nastalo ob kondenziranju vodne pare v dimnih plinih in prehodu v tekočino, za razliko do spodnje, ki tega ne vključuje.

Povprečna zgornja kalorična vrednost zemeljskega plina v Sloveniji znaša 37.968 kJ/Sm3.

Kemijska sestava energenta

Zemeljski plin je najčistejše fosilno gorivo, ki je v čisti obliki brez oblike, barve in vonja. Zaradi varnostnih razlogov se zemeljskem plinu pred distribucijo doda poseben vonj (odorant), ki omogoča, da ga zaznamo in izsledimo, če bi izhajal iz plinskega sistema.

Ravnanje s piškotki

Naša spletna stran uporablja piškotke za različne namene. Nujni piškotki so obvezni za zagotavljanje nemotenega delovanja spletne strani. Analitični in trženjski piškotki niso obvezni, vendar vam omogočajo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejšo uporabo strani in prikaz vsebin, ki ustrezajo interesom posameznika. Preberite več o piškotkih.

Nujni piškotki se avtomatično namestijo ob vstopu na spletno stran, saj so nujno potrebni za pravilno delovanje spletne strani.
Analitične piškotke uporabljamo za izboljševanje vaše uporabniške izkušnje, saj nam pomagajo razumeti kako obiskovalci uporabljate spletno stran.
Trženjski piškotki omogočajo, da vam bodo na spletu prikazana le tista oglasna sporočila, ki bodo prilagojena vašemu zanimanju.